Ah, spet ta prehlad

Razlika med gripo in prehladom

Kihanje. Kašljanje. Praskanje po grlu. Bolečine v mišicah, sklepih. Splošna utrujenost. Gre za navadni prehlad, ali morda za kaj resnejšega, kot je gripa??

PREHLAD

Vam teče iz nosu, kihate, vas boli grlo ali pa imate zamašen nos? Morate imeti ob sebi ves čas papirnate robčke? Potem se vas je prav gotovo lotil prehlad.

Ilustracija prehlada

Prehlad je najpogostejše obolenje zgornjih dihalnih poti. Pojavlja se vse leto, vendar je pogostejši jeseni in pozimi.
Običajno se začne z bolečinami v grlu. Oteženemu požiranju sledijo drugi znaki: izcedek iz nosu, kihanje, hripavost in suh kašelj. Prehlad se običajno konča po tednu dni. Včasih traja tudi do 2 tedna, pri blagih okužbah pa samo 2 do 3 dni.
Zavedati se moramo, da tudi pri prehladu lahko pride do zapletov, npr. do vnetja srednjega ušesa (največkrat pri otrocih) in obnosnih votlin (sinuzitisa) ter do okužb spodnjih dihal, med katerimi je najpogostejša in najnevarnejša pljučnica.

GRIPA

je hujše obolenje od prehlada. Je zelo nalezljiva in pogosta okužba dihalnih poti. Običajno jo spremljajo zvišana telesna temperatura, mrazenje, suh kašelj, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih ter utrujenost. Vsi našteti simptomi povzročajo slabo počutje in nas prisilijo, da nekaj dni ostanemo v postelji. Splošna utrujenost in slabo počutje pa lahko trajata tudi do 3 tedne.

Za sezonsko gripo je značilen nenaden pojav bolezenskih znakov. Inkubacijska doba (od okužbe do pojava kliničnih znakov) navadno traja od 1 do 4 dni, v povprečju pa 2 dni.
Pri značilni, nezapleteni obliki gripe tipa A se nenadno pojavijo sistemski znaki, kot so glavobol, visoka vročina, suh kašelj, bolečine v mišicah in kosteh, slabost in izguba apetita. Pri hujših oblikah se pridruži še huda izčrpanost. Dihalni znaki, kot so izcedek, zamašen nos in boleče grlo, se sicer lahko pojavijo, vendar so v prvih 3 dneh prekriti s sistemskimi znaki. Kašelj se običajno iz suhega spremeni v produktivnega z manjšimi količinami sluzi, ki ji je včasih primešan gnoj. Ko telesna temperatura pade in se dihalni znaki omilijo, lahko kašelj in slabost trajata še teden ali dva.
Virus gripe tipa B lahko povzroči podobne klinične znake. Bolezen, ki jo povzroči virus gripe tipa C, pa se pojavlja le občasno. Redko jo spremlja zvišana telesna temperatura, še redkeje pa pride do hujših bolezni spodnjih dihal.

Gripa je pogostejša pri otrocih. Pri odraslih s kroničnimi srčnimi in dihalnimi boleznimi, pri nosečnicah in imunsko oslabljenih posameznikih se lahko razvije pljučnica. Zato se tem priporoča cepljenje.

Kako se virusi prenašajo?

Virusi se prenašajo s kužnimi kapljicami, ki nastajajo pri kašljanju, kihanju, govorjenju in jih lahko vdihnemo, če smo v bližini obolelega.

Če nismo previdni, lahko viruse, ki na površinah (jedilnem priboru, kozarcih, kljukah, telefonskih slušalkah, svinčnikih, knjigah …) povprečno preživijo nekaj ur, z rokami prenesemo v usta, nos in oči in se tako posredno okužimo. Zato je zelo pomembno, da si zdravi in bolni roke pogosto umivamo z milom, priporoča se tudi razkuževanje okuženih površin in rok.

Kako si lahko pomagamo sami?

Za zniževanje zvišane telesne temperature in blažitev bolečin je priporočljiva uporaba paracetamola, saj povzroča manj neželenih učinkov v prebavilih kot uporaba nesteroidnih antirevmatikov (acetilsalicilna kislina, ibuprofen, naproksen).

Ob vnetju v grlu je priporočljivo jemanje oralnih antiseptikov, ki odpravljajo blage okužbe v ustih in grlu in tako z uničevanjem mikrobov preprečujejo širjenje okužbe in vnetja. Če je že prisotno boleče grlo, nam bodo pomagali antiseptiki z lokalnim anestetikom, ki učinkovito odpravi močnejše bolečine v grlu in olajša požiranje.

Pri zamašenem nosu si pomagamo z uporabo nosnih dekongestivov. Kadar virusi napadejo nosno sluznico, se krvne žile v njej razširijo. V sluznico prihaja več tekočine, zato oteče in proizvaja več sluzi. Nosni dekongestivi delujejo tako da zožijo krvne žile v nosni sluznici, s čimer zmanjšajo otekanje in proizvodnjo sluzi.

Kašelj, ki moti počitek in dodatno izčrpava, lajšamo z antitusiki, ki pomirjajo suh in dražeč kašelj. Pri produktivnem kašlju želimo utekočiniti gosto sluz, da bi ta postala manj lepljiva in bi jo lažje izkašljali. Zdravila, ki pomagajo utekočiniti in zmehčati sluz, se imenujejo ekspektoransi.

Dobijo se tudi pripravki, ki delujejo na več simptomov hkrati (znižujejo zvišano telesno temperaturo, blažijo bolečine, zmanjšujejo izcedek iz nosu in občutek zamašenega nosu ter pomirijo dražeč kašelj).

Med boleznijo se moramo izogibati naporom in počivati.

Primarna metoda pri zaščiti in nadzoru nad gripo je cepljenje. Bistvenega pomena je cepljenje z ustreznim cepivom, ki vsebuje antigene takega seva/podtipa virusa gripe, ki bo pozneje okužil cepljeno osebo. Zaradi ustvarjenih specifičnih protiteles je imunska obramba osebe v takem primeru uspešna, če pa se oseba okuži z njej neznanim virusom gripe, obstaja velika verjetnost obolevnosti oziroma razvoja kliničnih znakov gripe.

Kdaj je treba obiskati zdravnika?

Večinoma si lahko pomagamo z zdravili za samozdravljenje, ki jih poznamo oziroma se o njih posvetujemo s farmacevtom v lekarni. Če se pojavijo zapleti oziroma so simptomi prisotni dlje časa, moramo obiskati zdravnika.

Nujno morajo obiskati zdravnika starejši od 65 let, dojenčki in mlajši otroci ter nosečnice in doječe matere. Obisk pri zdravniku je potreben tudi kadar :

težko dihamo in požiramo,
nas boli v prsih,
smo manj odzivni, zaspani in zmedeni,
se nam poslabša kronična bolezen (astma, bolezni srca, sladkorna bolezen…)
trajajo prehladni simptomi dlje kot 7 dni,
pri zvišani telesni temperaturi, ki traja več kot 3 dni,
pri hujših bolečinah v grlu, ki trajajo več kot 3 dni, ali kašlju, ki traja več kot 7 dni,
pri glavobolu in bolečinah v predelu sinusov,
pri bolečinah v ušesih.