Okužbe sečil so ena najpogostejših vnetnih obolenj. 15% vseh predpisanih antibiotikov se predpiše zaradi vnetij sečil. Najpogostejši povzročitelji enostavnih okužb sečil so gram negativne bakterije črevesne flore, med njimi je največkrat povzročiteljica E. coli.
Ženske so, predvsem zaradi drugačne anatomske strukture, okužbam bolj podvržene kot moški. Približno 5% mladih žensk na leto zboli za okužbo sečil, pojavnost uroinfektov pa se s starostjo veča. 50-70% vseh žensk bo namreč vsaj enkrat doživelo okužbo mehurja, pri 30% pa se bo razvilo ponavljajoče se / kronično vnetje sečil.
Znaki in simptomi
Okužba spodnjega dela sečil je poznana kot preprosti cistitis (okužba mehurja), kadar pa okužba prizadene še zgornji del sečil, govorimo o pielonefritisu (okužba ledvic). Simptomi, ki kažejo na nezapleteno okužbo spodnjega urinarnega trakta so pogostejše uriniranje oz želja po njem, ki pa je lahko boleče, pekoče oz. ovirano, urin je bolj moten, v njem pa se lahko pojavi tudi kri, kar mu daje svetlo roza barvo. Tem simptomom se pri pielonefritisu pridružita še vročina, bolečine v ledjih, slabost in bruhanje. Infekcijo nato potrdimo na podlagi abnormalnih laboratorijskih izvidov urina.
Zdravljenje
V nezapletenih primerih je okužbe sečil mogoče enostavno pozdraviti s kratko kuro na osnovi antibiotikov, čeprav se s tem povečuje odpornost na številne antibiotike, ki se uporabljajo za zdravljenje te bolezni. V zapletenih primerih je morda potrebno dolgotrajnejše zdravljenje ali pa intravensko dajanje zdravil; če se simptomi ne izboljšajo v dveh ali treh dneh, je potrebno dodatno diagnostično testiranje.
Nekomplicirane infekcije urinarnega trakta lahko preprečujemo (in zdravimo) tudi sami. Pomembno je, da pijemo veliko tekočine, predvsem vode, pomagamo pa si lahko tudi s pomočjo zdravilnih rastlin, ki imajo direktno protibakterijsko delovanje, z rastlinami, ki preprečujejo vezavo bakterij na sluznico in z diuretično delujočimi rastlinami.
Pri nas se najpogosteje uporabljajo: zel zlate rozge, list navadne breze, korenina navadnega gladeža, list koprive, zel njivske preslice, zel golega kilavca in korenina pravega peteršilja, in sicer v mešanicah zdravilnih čajev kot dopolnilne droge, redkeje posamično. S svojimi zdravilnimi učinki podpirajo delovanje glavnih drog, kot je list vedno zelenega gornika. Plod ameriške brusnice lahko najdemo v čajnih mešanicah kot samostojno drogo.
Za samozdravljenje infekcij urinarnega trakta so nam na voljo še izvlečki brusnice, navadnega luštreka, tavžentrože, rožmarina, vodne kreše in hrena. Uživamo jih v obliki tablet, nekatere posamično (brusnica), večina izvlečkov pa se zaradi sinergističnega delovanja uporablja v kombinacijah.
Pritrjevanje bakterij na stene sečil pa preprečuje tudi D-manoza, ki je v kombinaciji z naravnim antibiotikom iz granatnega jabolka novost na tržišču.
Prav tako bi bilo na tem mestu vredno omeniti probiotike, saj so se ti v več kliničnih raziskavah izkazali za zelo uspešne za zdravljenje in predvsem preprečevanje ponavljajočih se vaginalnih okužb, malo manj uspešni pa so bili pri zdravljenju urinarnih okužb.
V nadaljevanju bo predstavljenih nekaj zdravilnih rastlin, ki se, predvsem v obliki čaja, tradicionalno uporabljajo v terapiji zdravljenja in preprečevanja urinarnih infekcij. Rastline z diuretičnim delovanjem vsebujejo flavonoide (breza, gladež, zlata rozga), saponine (gladež, njivska preslica, zlata rozga, breza) in eterična olja (brinove jagode, peteršilj, gladež, luštrek).
Breza (Betula pendula)
Listi breze imajo diuretično delovanje, zato se uporabljajo za odvajanje vode pri vnetju in obolenjih spodnjih sečnih poti ter za izpiranje sečil ob ledvičnem pesku. Preprečujejo tudi njegov nastanek.
Uživanje čaja ni priporočljivo pri pacientih s hujšim obolenjem srca ali ledvic.
Navadni brin (Juniperus communis)
Brinove jagode vsebujejo eterično olje, ki deluje diuretično, poveča izločanje urina, lajša pa tudi blage prebavne motnje. Predvsem zaradi njegovega diuretičnega delovanja se uporablja za izpiranje sečnih poti.
Uživanje brinovih jagod ni priporočljivo pri vnetnih obolenjih ledvic, hujših obolenjih srca ali ledvic, ko je zaradi zastajanja vode v telesu priporočljiv zmanjšan vnos tekočin. Ne priporoča se tudi v času nosečnosti in dojenja.
Brusnica (Vaccinium vitis-idaea)
Uživanje brusnice se priporoča v obliki tablet ali soka, saj preprečuje vezavo bakterij na sluznico mehurja. Vsebuje tudi veliko vitamina C, ki zakisa urin in tako zmanjša razrast bakterij. Njena uporaba se je izkazala za učinkovito predvsem pri preprečevanju ponavljajočih se okužb urinarnega trakta.
Goli kilavec (Herniaria glabra)
Je zelo dober diuretik, ki umirja krče in učinkuje predvsem na mehur. Skupaj z drugimi drogami, ki delujejo na sečila, ga priporočamo pri obolenjih ledvic in mehurja in za preprečevanje nastanka kamnov in peska.
Kopriva (Urtica dioica)
Zelišče deluje diuretično zaradi velike količine kalija. Čaj uporabljamo za izpiranje sečnih organov, preprečevanje ledvičnega peska, povečevanje količine urina in pri vseh vnetnih procesih v telesu.
Uporabo čaja se odsvetuje v času nosečnosti in dojenja ter otrokom do 12 leta starosti, ker ni podatkov o varnosti uporabe zdravilnega čaja.
Njivska preslica (Equisetum arvense)
Čaj pospešuje izločanje urina in je zelo učinkovit pri obolenjih ledvic in mehurja. Drogo največkrat uporabljamo skupaj z drugimi drogami v diuretičnih čajnih mešanicah.
Čaj ni primeren za bolnike s srčnim popuščanjem in pri pacientih z ledvično boleznijo, kjer je zmanjšana sposobnost izločanja urina.
Vednozeleni gornik (Arctostaphylos uva-ursi)
Listi vednozelenega gornika vsebujejo hidrokinonska derivata arbutin in metilarbutin, ki sta sicer brez učinka. Šele ko v alkalnem urinu razpadeta v hidrokinon in metilhidrokinon, delujeta močno bakteriostatično in dezintificirata seč. Najučinkovitejša sta tri do štiri ure po pitju čaja.
Ob uporabi čaja vednozelenega gornika se je potrebno izogibati uživanju večjih količin C vitamina in hrane bogate z beljakovinami (meso, mlečni izdelki). V nasprotnem primeru namreč pride do nakisanja urina, kar zmanjša njegovo učinkovitost. Da dobimo bazičen urin, pa lahko drogi pri pripravi čaja dodamo natrijev hidrogen karbonat (sodo bikarbono). To dodatno dosežemo tudi z uživanjem zelenjave.
Da se izognemo slabosti in bruhanju, ki sta lahko posledici visoke vsebnosti čreslovin v listih vednozelenega gornika, se pri občutljivem želodcu priporoča priprava čaja na hladen način (priprava macerata), saj se takrat tanini ne izločijo v vodo.
Odsvetuje se uživanje čaja pri hudi ledvični okvari in neprekinjeno jemanje, daljše od 14 dni.
Uporaba se odsvetuje nosečnicam, doječim materam in otrokom do 12. leta starosti.
Navadna zlata rozga (Solidago virgaurea)
Čaj zlate rozge pospešuje izločanje urina. Tako izpira sečne poti, blaži vnetje in je učinkovita pomoč pri odpravljanju ledvičnega peska in kamnov. K temu delovanju verjetno prispevajo tako saponini, kot flavonoidi, čeprav učinkovanje droge še ni dokončno pojasnjeno.
Čaja zlate rozge ne uporabljamo pri hujših obolenjih srca ali ledvic, ko je zaradi zastajanja vode v telesu priporočen zmanjšan vnos tekočine.
OPOZORILO!
Če se vaše zdravstveno stanje ne izboljša v nekaj dneh, ali celo poslabša, se posvetujte z zdravnikom. Pri ledvičnih obolenjih je ob pojavu vročine, bolečega uriniranja ali krvi v urinu potreben obisk zdravnika.
Pri moških je ob pojavu kakršnihkoli težav z izločanjem urina, tudi če so blažje, zaradi izključitve morebitnega obolenja prostate, nujen posvet z zdravnikom.
Za dodatne informacije in nasvete se obrnite na zdravnika ali lekarniškega farmacevta.
Slovarček:
Droga je surovina rastlinskega, mineralnega ali živalskega izvora, ki se uporablja za izdelavo ali pripravo zdravil.
Diuretik je zdravilo, ki pospešuje nastajanje urina v ledvicah. V ožjem smislu besede je diuretik zdravilo, ki poveča izločanje vode iz telesa v urin.
Viri:
Head K. A. Natural approaches to prevention and treatment of infections of the lower urinary tract. ltern Med Rev. 2008 Sep;13(3):227-44.
Toplak Gale K. Zdravilne rastline na Slovenskem, Mladinska knjiga, 2015
Mayer J. G. Priročnik samostanskega zdravilstva, Arkadija, 2011
Birgit M. Dietz, Atieh Hajirahimkhan et. al. Botanicals and Their Bioactive Phytochemicals for Women’s Health Pharmacol Rev. 2016 Oct; 68(4): 1026–1073.
Viri slik: iskalnik google, ključna beseda – posamezna rastlinska vrsta
Pripravila:
Martina Lapuh, mag farm.
September 2017