Antibiotiki so zdravila za zdravljenje bakterijskih okužb (npr. angina, pljučnica, nekatere okužbe kože). Antibiotiki niso učinkoviti proti virusom ali glivicam, zato z njimi ne moremo pozdraviti navadnega prehlada ali gripe.
Antibiotična zdravila delujejo na različne načine. Nekateri antibiotiki zavirajo razmnoževanje mikroorganizmov, drugi jih ubijejo, saj jim preprečijo tvorbo beljakovin ali vitaminov, ki jih te nujno potrebujejo za preživetje. Na voljo so celo antibiotiki, ki delovanje bakterij zavrejo na več omenjenih načinov hkrati, kar je še posebej učinkovito.
Bakterije so za nekatere antibiotike občutljive, proti drugim pa so odporne. Nekatere bakterije so proti določenim antibiotikom odporne od nekdaj, pri drugih pa se je odpornost razvila v zadnjih desetletjih. Pojav, ko postane bakterija odporna na določeno koncentracijo antibiotika v krvi, ki bi morala to bakterijo ubiti, imenujemo bakterijska rezistenca. Okužbe, ki jih povzročajo rezistentne bakterije, je težje zdraviti kot okužbe povzročene s strani nerezistentnih bakterij.
Vsako jemanje antibiotikov poveča možnost nastajanja in preživetja odpornih sevov. Zato je zelo pomembno, da jemljemo antibiotike le takrat, ko jih predpiše zdravnik, ki ugotovi bakterijsko okužbo. K povečanemu vplivu antibiotikov na bakterijsko odpornost prispeva tudi nepravilno jemanje antibiotikov. Premajhni odmerki ali prekratko zdravljenje povzroči, da preživijo nekoliko bolj odporni bakterijski povzročitelji okužbe. Bolezen se zato lahko ponovi, odporne bakterije pa se prenesejo tudi na druge ljudi. Predolgo jemanje antibiotikov pa po drugi strani na povzročitelja bolezni ne vpliva več, saj smo ga že uspešno uničili. Antibiotik nudi le še nekakšno zaščito odpornim bakterijam, saj jim prostora in hranilnih snovi ni treba deliti z bakterijami, ki so za antibiotik občutljive.
Za preprečevanje širjenja antibiotične rezistence lahko posameznik:
- Jemlje antibiotik le takrat, ko mu je ta predpisan s strani zdravnika
- Ne zahteva antibiotika, če zdravnik presodi, da ga ne rabi
- Upošteva nasvet zdravnika in farmacevta glede jemanja zdravila
- Ne uporablja ali deli antibiotikov, ki so mu ostali od prejšnjega zdravljenja
- Preprečuje okužbo z redno higieno rok, izogiba se stiku z obolelimi
Dejstvo je, da se bakterijska rezistenca viša v vseh delih sveta. Potrebno je odgovorno predpisovanje in jemanje antibiotikov, da ne pridemo v čas, ko bodo ljudje zopet umirali zaradi poškodb in/ali okužb, ker ne bomo imeli učinkovitih antibiotikov.
Viri:
- NIJZ (Nacionalni inštitut za javno zdravje)
- WHO (World Heath Organization)
Pripravila
Katarina novak, mag farm
december 2021
