Kaj je krvni tlak?
Krvni tlak imenujemo tisti tlak, s katerim kri pritiska na steno žile, po kateri teče. Poznamo sistolični ("zgornji") krvni tlak, ki ga izmerimo takrat, kadar srce iztisne kri v žilje, in diastolični ("spodnji") krvni tlak, ki ga izmerimo, ko srčna mišica počiva. Izrazimo ga v milimetrih živega srebra (mm Hg).
Zvišan krvni tlak pogosto imenujemo kar »tihi ubijalec«, saj t.i. arterijska hipertenzija, kot pojav strokovno imenujemo, najpogosteje ne dela težav in povzroča škodo, ne da bi to opazili. Kadar so izmerjene vrednosti krvnega tlaka 135/85 mm Hg ali več, moramo postati pozorni in si večkrat izmeriti krvni tlak. O zvišanem krvnem tlaku govorimo, kadar je krvni tlak višji kot 140/90 mm Hg, bodisi da gre le za večje vrednosti sistoličnega krvnega tlaka oz. diastoličnega krvnega tlaka ali pa za povečanje obeh. Zvišan krvni tlak vemo, da vodi v obolenje srčno-žilnega sistema, zato je pomembno, da ga zdravimo in da nam ne povzroča dodatnih težav v telesu.
Kaj povzroča visok krvni tlak?
Dednost (sorodniki imajo ali so imeli visok krvni tlak), starost (po 45 letu se krvni tlak viša) in spol (moški so bolj ogroženi od žensk) so dejavniki, na katere nimamo vpliva. Za razvoj te tako imenovane esencialne ali primarne arterijske hipertenzije pa morajo biti prisotni tudi nekateri drugi dejavniki, na katere k sreči lahko vplivamo:
- prevelika telesna teža,
- čezmerno uživanje soli,
- čezmerno pitje alkoholnih pijač,
- kajenje
- premajhna telesna dejavnost,
- zadostna količina spanja,
- izpostavljenost škodljivim stresom.
Veliko lahko naredimo sami, tako da spremenimo življenjski slog.
Pomembna je redna telesna dejavnost, pri čemer je za zdravljenje hipertenzije še posebej priporočena redna aerobna vadba.
Zelo pomembno je, da zmanjšamo vnos soli v telo. Da torej ne uživamo slanih prigrizov in vnaprej pripravljene hrane ter konzerv, paštet.
Uživamo raznoliko prehrano, bogato z zelenjavo, vlakninami, polnozrnatimi žiti ter beljakovinami z nizko vsebnostjo nasičenih maščob in holesterola (ribe - plave ribe, skuše, sardele, tuna in losos) ter mlečnih izdelkov z nizko vsebnostjo maščob. Priporoča se uživanje rastlinskih olj z visoko vsebnostjo omega-3 maščobnih kislin (olivno olje).
Alkohol in uživanje kave ravno tako vpliva na višino krvnega tlaka, tako da se teh živil izogibajte oz. jih uživajte v zmernih količinah. Raje jih zamenjajte s kozarcem vode. Tudi kajenje je dejavnik tveganja za pojav zvišanega krvnega tlaka.
Kakšne so lahko posledice visokega krvnega tlaka?
Visok krvni tlak lahko povzroči strukturne spremembe žil, ki vodijo v okvare organov. Pogosto se pojavijo bolezni srca in ožilja, srčni infarkt, možganska kap, poškodbe ledvic in s tem povezana odpoved ledvic. Pojavijo se lahko tudi hude težave z očmi.
Zakaj je pomembno, da si doma merimo krvni tlak?
- Bolniki, ki si doma redno merijo krvni tlak, pogosto bolje sodelujejo pri zdravljenju svoje bolezni.
- Redne meritve krvnega tlaka so lahko opomin za dosledno jemanje zdravil.
- Redno spremljanje krvnega tlaka doma spodbuja bolnika k zdravemu življenjskemu slogu in omejevanju soli v prehrani.
- Precej pogosto so samomeritve krvnega tlaka v domačem okolju nižje kot v ordinaciji pri zdravniku. Ta t.i. učinek bele halje pomeni poskok krvnega tlaka ob prisotnosti zdravstvenega osebja, pojavlja pa se kar pri desetih odstotkih ljudi. Z merjenjem krvnega tlaka doma lahko bolj realno ocenimo dejanski krvni tlak.
Kako pogosto naj si izmerim krvni tlak?
Najustrezneje je, če si krvni tlak merite tako pogosto, kot vam priporoči vaš osebni zdravnik. V splošnem pa velja, da:
- če imate normalen krvni tlak in ne jemljete zdravil, zadošča meritev 1-krat letno,
- v kolikor se zdravite zaradi hipertenzije in je krvni tlak urejen, zadošča meritev 1-krat tedensko do 1-krat mesečno
- v kolikor ste v diagnostičnem postopku ali pa krvni tlak (še) ni urejen, oz. vam je zdravnik spreminjal shemo zdravljenja, je potrebnih več meritev krvnega tlaka – običajno vsaj 4 dni, najbolje pa cel teden. Pri sodobnih zdravilih pričakujemo, da se razvije popoln učinek na krvni tlak šele po 3-4 tednih jemanja, vendar lahko opazimo učinek že v prvih dneh.
Krvni tlak si pri samomeritvah običajno izmerimo zjutraj, kmalu potem ko vstanemo in zvečer pred spanjem. Najbolje je, če si merimo tlak vsak dan ob istem času. Meritve morajo biti tehnično ustrezne. V domačem okolju so normalne vrednosti krvnega tlaka 135/85 mmHg ali nižje. Dobro je, da si krvni tlak pogosteje izmerite v času pred ponovnim pregledom.
Kako naj poteka sama meritev?
Najprej si zagotovite ustrezen merilnik krvnega tlaka. Velikost manšete mora biti prilagojena obsegu vaše nadlahtnice. Če vam je merilnik slučajno padel na tla ali ste ga pretresli (npr. pri prenašanju), morate pri zdravniku ponovno preveriti njegovo natančnost.
Pred meritvijo:
- prostor naj bo miren,
- bodite brez naporov zadnjih 30 minut
- pol ure ne zaužijte obroka, prave kave, ne kadite in ne uživajte alkohola,
- krvnega tlaka si ne merite kmalu po zaužitju zdravil,
- imejte prazen sečni mehur – stiska zvišuje krvni tlak,
- pripravite si pisalo in papir za zapis krvnega tlaka,
- vsaj 5 minut udobno počivajte - sede v stolu, s podprtim hrbtom in nogami na tleh.
Med meritvijo:
- bodite čim bolj sproščeni, ne govorite, ne poslušajte sogovornika ali radia, ne glejte televizije.
- manšeto namestite na ustrezno mesto. Pri manšeti za nadlaket naj bo povezovalna cevka na notranji strani komolca (sredina manšete je tako nad nadlaktno odvodnico). Manšeta naj ne bo navezana preohlapno ali pa pretirano čvrsto – pod njo naj bo prostora za prst. Meritev vedno izvedemo na isti nadlakti.
- sedite na stolu, udobno naslonjeni na hrbet, s stopali, ki počivajo na tleh. Noge ne smejo biti prekrižane.
- med meritvijo krvnega tlaka mora biti manšeta v višini srca, ne glede na način, kako merite krvni tlak (na nadlakti ali podlakti; sede, leže ali stoje). Roka naj počiva podprta v udobnem položaju.
- krvni tlak izmerite dvakrat zapored z 1-2 minutnim presledkom, zlasti če so izmerjene vrednosti zvišane. Če se obe meritvi izraziteje razlikujeta, je potrebna še tretja meritev.
Po meritvi:
- takoj po meritvi zapišite datum meritve, vrednost krvnega tlaka (sistoličnega in diastoličnega) in srčnega utripa ter morebitne posebnosti,
- najbolje je, če imate za meritve krvnega tlaka beležnico ali liste, ki jih lahko dobite tudi pri svojem zdravniku ali v lekarni zaprosite za njih.
Primer zapisovanja meritev krvnega tlaka
|
|
ZJUTRAJ |
ZVEČER |
||
|
Datum |
Krvni tlak |
Srčni utrip |
Krvni tlak |
Srčni utrip |
|
Primer |
||||
|
1.5.2021 |
135/85 |
78 |
132/83 |
75 |
|
133/83 |
75 |
130/82 |
70 |
|
|
2.5.2021 |
125/80 |
70 |
135/85 |
75 |
|
130/82 |
72 |
131/84 |
73 |
|
|
|
/ |
|
/ |
|
|
/ |
|
/ |
|
|
Vsi merilniki, ki jih prodajamo v naši lekarni so validirani za merjenje krvnega tlaka v domačem okolju in jih priporoča Evropsko združenje za hipertenzijo, Mednarodno združenje za hipertenzijo in Svetovna liga za hipertenzijo.
Viri in literatura:
https://hipertenzija.org/napotki-za-merjenje-tlaka-doma/
https://www.abczdravja.si/srcno-zilni-sistem/dieta-pri-visokem-krvnem-tlaku/
Navodila za uporabo merilnikov krvnega tlaka
Pripravila:
Tanja Romih, mag.farm
maj 2021
